Manca Hribar se v svojem komentaru tokrat spominja kopice raznolikih porok, ki jih je v svojem življenju doživela. In prav nedavna poroka jo je vrnila v preteklost, v čase rosne mladosti, ki jih je preživela v objemu lokalne župnijske skupnosti …

Za nami je počitniški teden. Z družino smo ga želeli preživeti predvsem skupaj, doma in v obiskovanju vseh tistih, ki so nam ljubi. Sredi tedna bi morali na obisk k moževi babi, prababici Lojzki, ki pa je zaradi slabega počutja naše srečanje prestavila. Niti v sanjah si nismo predstavljali, da ga je prestavila v večnost. In tako so se naše počitnice ravno okoli praznika Vseh svetih spremenile v slovo od naše Lojzi. Slovo, ki je bilo težko, a tako blagoslovljeno.

Maševal je ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Ob glasbeni spremljavi Mihe Močnika, Jurija Bastarde in Naceta Remiha so peli Manca Hribar, Jakob Čuk in Andrej Jerman.

Pred poletnimi počitnicami, ko se gospodarstvo nekoliko umiri, smo se ozrli po prvi polovici letošnjega leta. Kakšno je bilo razpoloženje trga v prvem in drugem četrtletju ter s koliko optimizma lahko zremo v drugo polovico leta? O stanju v gospodarstvu ter obetih pri nas in v tujini smo se pogovarjali z glavnim ekonomistom Gospodarske zbornice Slovenije Bojanom Ivancem.

... je v resnici prava zmagovalka nedeljskega referenduma. Za nami je volilna nedelja nedelja, ki je od rednega volilca zahtevala …

Mineva 35 let od majniške deklaracije. 8. maja 1989, pol leta po padcu Berlinskega zidu, je bila prebrana na kongresnem trgu v Ljubljani, ki je bila temeljni program nastajajoče opozicije prve slovenske vlade. Včeraj, na predvečer obletnice so se na domačiji Ivana Omana ponovno zbrali še živeči ustanovitelji Demosa na državni ravni.

Razočaranja so neizogiben del življenja. Spomnim se, da jih na začetku moje pevske poti ni bilo malo. A nobena zavrnitev, noben »ne« me ni zabolel tako, kot neizrečena pohvala ljudi, na katere mnenja sem dala ogromno. Živo se spomnim besed človeka, staroste slovenske glasbe, ki me je potolažil z besedami: »Manca, nekaj si zapomni, dokler so ljudje tiho, pomeni, da ti gre dobro.«

Naj na začetku dodam opombo k naslovu: svojih otrok seveda ne vzamem s seboj čisto povsod. Recimo v službo jih na običajen dan ne. Pa na svoje koncerte tudi ne. Seveda je situacij, ko otrok ne vzamem s seboj, mnogo. So situacije, ki zahtevajo mojo 100% pozornost, angažma, fokus in profesionalnost. Veliko pa je tudi takih, ki bi bile sicer lažje in manj stresne zame, če zraven ne bi bilo otrok, a jih zavestno vanje vključujem.